3. december je Organizacija združenih narodov leta 1992 določila za mednarodni dan invalidov, da bi na ta način ljudi osveščali o invalidnosti in bi bili tudi ti v družbi opaženi. Invalidi so osebe z različnimi posebnimi potrebami: osebe z gibalno oviranostjo, s slepoto in slabovidnostjo, z gluhoto in naglušnostjo ter osebe z intelektualnimi primanjkljaji.

Tudi na naši šoli smo učenci s posebnimi potrebami. Tudi mi si želimo biti vključeni v družbo. Čeprav smo skriti na hribu izza dijaškega doma in knjižnice, nas lahko vidite povsod po Črnomlju – na ulicah, ko se sprehajamo, v trgovini, kjer se učimo uporabe denarja, v muzeju, ko se učimo o naši zgodovini, v cerkvi Sv. Duha, kjer si ogledujemo razstave, na igralih, kjer smo radoživi kot ostali otroci … Želimo si, da ne bi bili skriti del družbe. Tudi mi znamo veliko in rišemo nasmehe na obraze naših staršev in učiteljev. Če ste nas že srečali na ulici, se zagotovo spomnite naših nasmehov do ušes.

Še veliko stvari je potrebno urediti, da bomo lahko še bolj vključeni v okolje. Včasih je na primer na sprehodu kar gneča, naši pločniki pa so tako ozki. Igrala so primerna le za nekatere naše vrstnike, za tiste z gibalno oviranostjo pa ne. Na šoli še vedno nimamo primernega stranišča za nego ali dovolj prostora za vse naše potrebe. Tudi to se bo spremenilo, saj znamo biti glasni in vztrajni. Smo pa tudi zelo prilagodljivi in potrpežljivi.

Prva stvar, ki jo zmore vsak od nas je, da smo človeški do soljudi. Če nas srečate na ulici, nas le pozdravite. Veseli smo nasmehov. In bodite potrpežljivi. Veliko imamo za povedati, le na drugačen način. 🙂

Veseli december in veliko dobre volje vam želimo vsi “posebni” z Milke.

Email this to someoneShare on Google+Share on Facebook
Dostopnost