Projekt Vzgajamo zelišča v okviru UNESCO projektov je imel za cilj spodbuditi znanje in razumevanje o zeliščih, samooskrbi ter ohranjanju tradicionalnega znanja o zeliščarstvu. V njem je sodelovalo 81 učencev, ki so skozi celo šolsko leto aktivno raziskovali in se učili o zeliščih.

Projekt smo začeli s pripravo šolskega vrta, kjer so učenci zasadili zelišča in uredili leseno paleto za shranjevanje sadik. Pri tem so se pogovorili o pomenu samooskrbe in prednostih gojenja lastne hrane. Nato so se udeležili dnevov zeliščarstva, v sklopu katerih so spoznali zdravilne lastnosti zelišč, izdelovali zeliščne bonbone iz medu, naravni deodorant ter se poučili o uporabi zelišč v kulinariki.

V zimskih mesecih so učenci kuhali čaje iz posušenih zelišč, pripravljali zeliščno maslo in zeliščne bonbone iz medu. Vsak razred je svoje izdelke predstavil na skupni mizi, s čimer so se učenci ozaveščali o pomenu zmanjševanja odpadne hrane in ponovne uporabe sestavin. V zimskem in pomladnem obdobju so učenci uredili zeliščni kotiček v šoli, kjer so zasadili nove sadike zelišč ter sodelovali pri pripravi tal, sajenju in vzdrževanju rastlin.

S prihodom pomladi sadike zelišč so presadili na šolski vrt in skrbeli za rastline. Do konca šolskega leta so se učili, kdaj in kako pobrati prve poganjke za razmnoževanje rastlin in kaj narediti z viškom pridelka. Letos smo že imeli majhno bero mete, kar je bil za nas velik uspeh.

Projekt “Vzgajamo zelišča” je bil izjemno uspešen in poučen za vse udeležene. Otroci so pridobili številne veščine in razumevanje o pomenu samooskrbe, tradicionalnem znanju o zeliščih ter sodobni uporabi zelišč v kulinariki. Projekt je pripomogel k večji ozaveščenosti o pomenu ohranjanja narave ter tradicionalnih znanj. Veselimo se, da bomo v projektu sodelovali tudi naslednje leto, saj so učenci za to temo izkazali velik interes.

Na naši šoli smo v okviru UNESCO projekta Pozdrav ptic miru izvedli vrsto dejavnosti za spodbujanje miru, strpnosti, nenasilja, spoštovanja in razumevanja različnosti.
Skupaj z učenci smo posadili poljski javor kot simbol miru in enotnosti. Dejavnosti so vključevale sajenje drevesa, izdelavo lesenih tablic in ustvarjanje plakatov, kar je okrepilo občutek skupnosti in skrbi za okolje.
Učenci so se učili o razreševanju konfliktov skozi razprave in igre, kjer so razvijali veščine aktivnega poslušanja in sodelovanja. Ustvarjali smo plakate na temo strpnosti, učenci pa so se učili konstruktivnega reševanja konfliktov. Te dejavnosti so spodbujale sočutje, spoštovanje in mirno sobivanje.
Pripravili smo preventivne delavnice na temo varne spolnosti in varne rabe spleta. Učenci so se poučili o zaščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi in spletnim nasiljem, kar spodbuja odgovorno ravnanje v digitalnem svetu.
Obeležili smo svetovni dan Romov, kjer so učenci spoznavali romsko kulturo, tradicije in simboliko romske zastave. Dejavnosti so vključevale poslušanje pravljic, romski ples, izdelavo zapestnic prijateljstva in peko peciva, s čimer smo spodbujali medkulturni dialog, prijateljstvo in sodelovanje.
Gostili smo učence iz OŠ Loka, organizirali spoznavne igre in ogled šole. Te dejavnosti so krepile medsebojne odnose, spoštovanje različnosti in razvijanje komunikacijskih veščin.
Vse dejavnosti so pripomogle k razvoju ključnih vrednot med našimi učenci, ki postajajo odgovorni, strpni in sočutni posamezniki. Veselimo se nadaljnjih priložnosti za izobraževanje in skupno rast.

Poročilo o projektu “Izboljšajmo odnos do hrane”

Projekt “Izboljšajmo odnos do hrane” je bil zasnovan z namenom, da učence izobrazimo o smotrnem ravnanju s hrano, saj se v dobi, ko je hrane na pretek, povečuje količina odpadne hrane, medtem ko so nekateri še vedno lačni. Cilji projekta so bili ozavestiti pomen uravnotežene prehrane, naučiti učence oceniti svoje količinske potrebe po hrani, zmanjšati količino odpadne hrane, razumeti in spoštovati prehranjevalne navade različnih narodov in skupnosti ter spreminjati sebe in svoj pogled na ravnanje s hrano.

Učenci so se učili določati velikost svojega obroka in izražati svoje želje glede hrane, kar je pripomoglo k zmanjšanju odpadne hrane, zlasti pri malici. Pri tem smo urili pravočasno in vljudno izražanje želja, specifično izražanje potreb in preizkušanje novih okusov. Nerazdeljeno malico in neporabljeno hrano smo uporabili uporabili pri kuharskem krožku ter pri podvigih pri pouku gospodinjstva.

Obiskali smo kmetijo Puhek, kjer smo si ogledali živali in kmetijske stroje ter se posladkali z domačimi mlečnimi izdelki. Ta izlet je učencem omogočil boljše razumevanje vira hrane in pomena samooskrbe.

Pri urah gospodinjstva in pri krožkih smo iz neuporabljene hrane pripravljali nove jedi, kot so pecivo iz mletih kosmičev, jogurtove strjenke s sadjem, kompot, jajčni narastek in topli sendviči. Ob svetovnem dnevu Romov pa smo skupaj pripravili romsko ocvrto pecivo z marmelado.

Projekt je potekal skozi vse šolsko leto, pri tem pa smo uspešno zmanjšali količino odpadne hrane, izdelali Milkino kuharico in učence naučili novih spretnosti v kuhinji ter jih ozavestili o pomembnosti spoštovanja hrane in kulturnega uživanja le-te.

Projekt “Kam z odpadnim materialom” je bil izjemno uspešen, saj je združil kreativnost in učenje recikliranja. Učenci PPVI V so se lotili izdelave kipa jelena iz različnih vrst odpadnega lesa, vključno z lesnimi odrezki z žage, odpadnimi deli letev, deli starega stola in lesenimi jedilnimi paličicami. Najprej so konstrukcijo natančno načrtovali s pomočjo računalniškega programa, nato pa se lotili sestavljanja. Spoje so deloma zlepili, deloma pa uporabili različne vijake, ki so ostali od prejšnjih projektov, ter jih speli z lesnimi sponkami. Les so nato prebrusili in zaščitili pred zunanjimi vplivi z laki in barvami, ki bi se sicer posušili. Končni izdelek, kip jelena, bo služil kot rekvizit pri dramski igri, kjer je kraj dogajanja gozd.
Poleg tega je 16. maja našo šolo obiskala Patricija, v lokalnem okolju znana kot Happy mum, z namenom, da bi predstavila svoj poklic in učencem pokazala osnove šivanja. Učenci 7., 8. in 9. razreda so se naučili pripraviti blago, izrezati motive in črke ter preizkusili v šivanju na šivalni stroj. Ustvarjanje peresnic in toaletnih torbic iz odrezkov blaga, ki bi jih sicer zavrgli, je bilo čudovito doživetje za naše učence, saj so se naučili uporabiti odpadni material na koristen način.
Celoten projekt je bil odlična priložnost za učence, da skozi praktične dejavnosti pridobijo nova znanja in izkušnje ter aktivno prispevajo k varovanju okolja. Izdelava kipa jelena in delavnica s Patricijo sta pokazali, kako lahko odpadni materiali dobijo novo življenje in uporabnost, hkrati pa so učenci razvijali svojo ustvarjalnost in ročne spretnosti.

Letos smo se odločili, da nadgradimo naš šolski vrtiček in sodelujemo pri projektu, ki omogoča našim učencem praktično delo z naravo in pridelavo hrane. Cilji projekta so bili naučiti učence negovanja narave in pridelave hrane, spodbujati medsebojno sodelovanje med učenci, razviti življenjske veščine za lastno pridelavo hrane in poudariti pomen samooskrbe in trajnostnega življenjskega sloga. Skozi celotno leto smo skrbeli za vrt, sadili, obrezovali, kompostirali in se učili o različnih žitih. Posebna novost letošnjega leta je bila zasaditev češnje. Želimo, da naši učenci spoznajo pot hrane od vrta do mize ter se zavedajo pomena samooskrbe.
Navdušeni smo nad napredkom in se že veselimo novih pridelkov.

V okvirju UNESCO projekta Postani pravi junak – poberem smet in rešim svet smo si zadali naslednje cilje:

• Ozaveščanje o pomenu ohranjanja čistega okolja
• Spodbujanje ustvarjalnosti z uporabo recikliranih materialov
• Krepitev čuječnosti in spoštovanja narave

Učenci so v okviru projekta raziskovali Črnomelj, spoznavali različne gozdne kotičke in drevesne gaje, kjer so se posvetili opazovanju narave, branju, pogovoru, ustvarjanju in učenju z naravnimi materiali. Poleg tega so izvedli dve tehniški delavnici, kjer so iz recikliranega papirja, odpadnega lesa ter kovine izdelovali praznične voščilnice in okraske. Za okrasitev izdelkov so uporabili tudi dele starih, odsluženih igrač.
Na Svetovni dan Zemlje so učenci pobrali smeti pri igrišču, ki ga pogosto obiskujejo. Ob vsakem obisku narave so pobirali so strmeli k temu, da so naravo za seboj pustili lepši in čistejšo. Med enim izmed obiskov so učenci ob robu jase našli veliko cevi in drugih smeti. Ker je bilo odpadkov preveč za eno črno vrečo, so jih zbrali na dva velika kupa in o tem obvestili komunalno službo, ki je obljubila, da jih bo pospravila v najkrajšem možnem času.
Projekt je bil zelo uspešen in je prispeval k čistejšemu okolju ter ozaveščanju učencev o pomenu varovanja narave. Učenci so se naučili, da lahko iz odpadnih materialov ustvarijo lepe in uporabne predmete ter kako pomembna je skrb za naš planet.

OŠ Milke Šobar – Nataše Črnomelj je v šolskem letu 2023/24 zaključila projekt “Drugačnost nas bogati”. Namen projekta je bil ozaveščati javnost o osebah s posebnimi potrebami, njihovih sposobnostih in izzivih ter spodbujati sprejemanje drugačnosti.

V sklopu projekta so učenci izvedli vrsto aktivnosti, ki so spodbujale razumevanje, sprejemanje in sodelovanje, med drugim tudi naslednje:

Mednarodni dan miru so obeležili s tehniškim dnem, kjer so posadili poljski javor kot simbol miru in enotnosti. Sodelovali so tudi v ustvarjanju plakata s sporočili, ki promovirajo mir in strpnost.

Mednarodni dan strpnosti so obeležili z izdelavo plakatov in razpravo o negativnih vplivih opravljanja. Učenci so se naučili, kako konstruktivno reševati konflikte in graditi trdne odnose.

Učenci so se povezali tudi z vrstniki iz OŠ Loka Črnomelj. Prejeli so pismo in pripravili odgovor nanj ter poskrbeli za darila za obiskovalce. Ob obisku so gostom pokazali šolo, posebne učne pripomočke in se skupaj udeležili spoznavnih iger.

Ob Svetovnem dnevu Romov so učenci prebirali romske pravljice, spoznali simboliko romske zastave ter sodelovali v plesnih in ustvarjalnih dejavnostih.

Ob Dnevu za prostovoljstvo so učenci obiskali Hišo sadeži družbe Črnomelj in pomagali pri različnih prostovoljnih dejavnostih, vključno z delom v šolski knjižnici in s pomočjo mlajšim učencem.

Projekt je uspešno ozaveščal o pomembnosti sprejemanja drugačnosti in gradil na vrednotah strpnosti, spoštovanja in sodelovanja. Upamo, da bomo s takšnimi dejavnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.

V šolskem letu smo se na OŠ Milke Šobar – Nataše odločili za izvedbo projekta “Moder stol – nekdo misli nate”, ki je združil učence sedmega, osmega in devetega razreda v skupnem prizadevanju za spodbujanje miru, strpnosti in prostovoljstva v naši skupnosti.

Projekt se je začel ob mednarodnem dnevu miru, ko smo se z učenci pogovarjali o pomenu zavezanosti k miru, strpnosti in nenasilju. Na mednarodni dan strpnosti smo ustvarili plakat, ki je izražal našo predanost tem vrednotam.

Pomembna dejavnost projekta je bil dan za prostovoljstvo, ki smo ga izvedli 24. aprila 2024. Učenci vseh treh razredov smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je obiskala Hišo sadeži družbe v Črnomlju, kjer smo spoznali pomen prostovoljnega dela in se seznanili z delom hiše. Druga skupina pa je na šoli izkusila prostovoljno delo v praksi, med drugim smo pomagali mlajšim učencem pri učenju, družili smo se z učenci posebnega programa, pomagali knjižničarki pri urejanju knjižnice in ponudili pomoč strokovnim delavkam Centra krepitev zdravja Črnomelj pri njihovem delu na terenu.

Kot zaključek projekta smo v maju pripravili modri stol, pri čemer so sodelovali vsi učenci. Stol smo zaščitili, pobrusili, pobarvali z modro barvo in nanj napisali sporočila, ki spodbujajo strpnost v družbi.

Celoten projekt je bil odlična priložnost za učenje o pomenu strpnosti, prostovoljstva in skupnosti. Skozi izkušnje prostovoljnega dela in ustvarjanja modrega stola so učenci spoznali, da lahko vsak s svojim prispevkom naredi razliko v svojem okolju.

Kot nadaljevanje našega prizadevanja za spodbujanje strpnosti in skrbi za dobrobit vseh članov naše skupnosti, smo se odločili, da bomo modri stol podarili Centru za krepitev zdravja. Menimo, da je pomembno, da smo strpni tudi do sebe in da skrbimo za lastno duševno in telesno dobrobit. Zato želimo s to gesto podpreti delo Centra in spodbujati pomen skrbi za svoje zdravje in dobro počutje.

Ponosni smo na uspeh projekta “Moder stol – nekdo misli nate” in verjamemo, da bomo s temi vrednotami še naprej gradili boljšo in bolj strpno skupnost.

Projekt “Gozd in naravno okolje skozi otrokove oči” je bil izveden v sklopu UNESCO projektov na OŠ Milke Šobar – Nataše v Črnomlju. Namen projekta je bil spodbuditi učence k raziskovanju in odkrivanju lepot ter pomembnosti gozda in naravnega okolja, pri čemer smo se osredotočili na dejavnosti v naravi in razvijanje povezave med človekom in naravo.

Izvedba: Projekt poteka skozi celotno šolsko leto, s poudarkom na aktivnostih v gozdu in naravnem okolju. Učenci so pod vodstvom učiteljev različnih predmetnih področij izvajali številne dejavnosti, kot so raziskovanje različnih gozdnih habitatov, opazovanje in prepoznavanje živalskih vrst, ustvarjanje herbarija, izdelovanje umetniških del z naravnimi materiali, skrb za čisto okolje ter športne aktivnosti v naravi.

Z učenci v letošnjem šolskem letu izvajamo dejavnosti, kjer gozd spoznavajo preko vseh čutil skozi vse 4 letne čase (poletje v gozdu je predvideno v začetku junija 2024). Skozi prostočasne dejavnosti smo spodbujali veselje do preživljanja časa v naravi – učenci so se v gozdu rekreirali, sprehajali, pozimi kepali in nabirali ter spoznavali različen naravni material. V gozdu smo celo praznovali rojstni dan!

Učenci so nabirali material za ustvarjanje na adventni delavnici, kjer smo dali prednost naravnim in recikliranim materialom. Tudi jeseni smo z odpadlim listjem ustvarjali izdelke – »Moj portret«. Naučili smo se tudi, da so nekateri gozdni plodovi ne samo lepi, ampak tudi užitni. Tako smo nabirali kostanj, ga pripravili in spekli.

Z naravnim materialom smo tudi ob gozdnih poteh ustvarjali naravno, organsko umetnost, ki preseneti druge sprehajalce. Naučili smo se pomena ohranjanja čistega okolja ter tehnik, kako lahko sami pripomoremo k temu – ravno zaradi tega smo večkrat na lastno pobudo očistili okoliški gozd.

Rezultati in dosežki: Projekt je prinesel številne pozitivne rezultate. Učenci so razvili večje zanimanje za naravo in gozd ter boljše razumevanje pomena ohranjanja okolja. Poleg tega so se razvijale tudi njihove socialne veščine in timsko delo, saj so se učenci učili sodelovanja in medsebojnega spoštovanja v skupnih dejavnostih v naravi. Opazili smo tudi večje ozaveščanje o pomenu čistega okolja, kar se je kazalo v aktivnem sodelovanju pri čiščenju okolice gozda in ločevanju odpadkov.

Zaključek: Projekt “Gozd in naravno okolje skozi otrokove oči” je bil izjemno uspešen pri spodbujanju otrokovega raziskovalnega duha, ljubezni do narave ter razumevanju pomena trajnostnega ravnanja z okoljem. Verjamemo, da bodo pridobljene izkušnje in spoznanja učencem ostali v trajnem spominu ter jih spodbujali k aktivnemu in odgovornemu odnosu do narave tudi v prihodnosti. Veselimo se, da bomo pri tem UNESCO projektu, ki ga je objavil Vrtec Sežana, sodelovali tudi drugo leto.

V šolskem letu 2023/2024 smo vključeni v projekt Od pšeničke do potičke z namenom, da bi naši učenci pridobili znanje o naravi, kulturi in naravni dediščini v njihovem domačem okolju, v Beli krajini.

S projektom Od pšeničke do potičke želimo otroke učiti živeti z naravo ter jih seznaniti s pomenom kulturne in naravne dediščine. Želimo jim približati pomembnost skrbi za okolje in naš skupni dom, planet Zemljo. Cilje projekta bomo uresničevali v medgeneracijskem sodelovanju s starejšimi lokalnimi prebivalci. Učenci naj bi skozi projekt spoznavali različna žita, možnost spremljanja in ugotavljanja sprememb od sajenja do žetve. Učence mo spodbujali k peki in izmenjavi receptov ter pri dejavnostih sodelovali s starejšim lokalnimi prebivalci. 

(opis projekta objavljen na spletni strani: https://www.aspnet.si/projekti/2023-2024/od-psenicke-do-poticke.html)

V ta projekt so aktivno vključeni učenci 7. in 8. b razreda (NIS) ter tisti, ki obiskujejo interesno dejavnost kuharski krožek.

Učenci so spoznali različna žita. Posadili so pšenico, opazovali so rast žit ter si ogledovali, tipali semena žitnic. Spoznali so ajdo, pšenico, proso, koruzo, oves. Pogovarjali smo se o tem, katere jedi se lahko pripravijo iz naštetih žitnic. Pripravili smo ajdovo kašo z zelenjavo, ovsene kosmiče s sadjem, pecivo z ovsenimi kosmiči. Pekli smo kruh iz pšenične bele, ajdove in koruzne moke. Večkrat smo se veselili peke belokranjske pogače, na katero smo posipali grobo sol ali kumino. Obiskali pa smo tudi profesionalce v lokalni pekarni, da bi spoznali poklic pek.